Od Singapurja do Rarotonge

KAT Uncategorized Leave a Comment

Ko smo lani takle čas sedeli na letalu iz Rarotonge v Auckland sem si rekla, semle pa sigurno spet kmalu pridemo. No, da bomo že čez skoraj natanko eno leto sedeli na isti plaži si pa res nisem mislila. Še manj pa, da ne bomo trije ampak samo dva. No, po pravici povedano, nama ni prav nič hudega hudega z Lu-jem tkole kr sama. Po parih dneh v Singapurju, kjer sva obiskala sorodnike, sva kr sama poletela v Auckland (mimogrede Singapore airlines tokrat zmaga nad Air New Zealand), prespala na letališču (ja mal šparava tkole k sva kr sama), naslednje jutro poletela na Rarotongo (glavni otok Cookovih otokov, sej veste, tm nekje sred Pacifika ena majhna pikica na zemljevidu) in se za 10 dni utaborila pri prijateljih. Sej vem, cel luksuz. In ga zelo ceniva :).

Singapur je bil super. Tako kot vedno. Jaz sem bila že četrtič, Lu tretjič. Zato pa tudi nisva počela prav nobenih turističnih zadev. Zemljevid metroja imam že praktično memoriziran, večerne lučke so še vedno fascinantne, pravila so sveta, vse je čisto, vroče in vlažno in dokaj drago. Vsakič ko pridem, si rečem, da naslednjič pa definitivno spim v Marina Bay Sands hotelu (no le dejte poguglat kak fensi bazen imajo), pa se potem nikoli ne zgodi. Tudi v shopping centru zraven si raje ne kupim nič, si pa z veseljem privoščim tapravi curry za 3€ v t.i. Foodcourtu v najnižjem štuku. Al pa masala doso, še boljše. Se že kr malo domače počutim v tejle nori azijski prestolnici, tokrat še s posebnim privilegijem privatnega bazena, v katerem je še posebej užival mlajši del posadke in slastno tajvansko pojedino za zadnji večer.

Kratko ampak sladko in že je bil čas za premik. Sva na Rarotongi. En tak mali raj sredi Pacifika. Cookovi otoki. Sigurno ste že slišali, samo mogoče ne veste točno kje so. V eni uri prevoziš krožno pot okrog otoka. Vmes spiješ kak kokos, poješ malo surove tune, se vržeš v vodo, zaplavaš med mavričnimi ribicami, 100x rečer „kia orana“, za spomin kupiš en pareo in babici pošlješ najbolj kičasto razglednico kar jih je. V najinem primeru greš še po zelenjavo na sobotno tržnico, spoznaš en kup novih obrazov, kuhaš, voziš po levi, spoznaš kje je najbolj poceni pivo, najlepši razgled medtem ko spiješ kavo, najboljši sladoled in kje najlepša skrita plaža, pa še kaj. Ker tukaj tud slučajno nisva kr sama, ampak obkrožena s prijatelji. Starimi in novimi. Velikimi. Pa tudi takimi čisto majhnimi. Še en dan pa greva naprej. Pogrešala jih bova. Ampak sej se kmalu spet vidimo. Od vikenda naprej pa bova čist zares kr sama. Najprej na Fiji-ju!

Kaj bova tam počela in kam bova šla? Nimam pojma! Še. Sva brez rezervacij, brez plana. Kr sama, samo midva. Z enim 10kg rukzakom na mojih ramenih in enim čisto majnim na Lu-jevih. In a veste kaj, prekleto paše tale svoboda!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja